Omemba: Gabriel Zuchtriegel

»se je dejansko začel iz zelo konkretne potrebe po ponovnem sestavljanju fragmentov fresk, ki so bile uničene med drugo svetovno vojno.«

»Kot da bi kupili štiri ali pet škatel sestavljank. Vse skupaj zmešate, nato škatle zavržete in poskušate rešiti štiri ali pet sestavljank hkrati.«

»Zaradi novih izkopavanj slika glede tega vprašanja zdaj jasnejša.«

»Pompeji so dragocen vir za razumevanje življenja in urbanizma v času rimskega imperija.«

»Sledi o ponovni naselitvi Pompejev brez ustrezne dokumentacije v večini izgubile.«

»Vsaka vrnjena umetnina je balzam za rano, ki jo je povzročila kraja: te umetnine nimajo samo vrednosti, ki jo lahko ponazorimo s številko, pač pa tudi zgodovinsko vrednost.«

»V helenističnem obdobju, med 4. in 1. stoletjem pr. n. š., so umetniki poveličevali zgolj strast mitoloških in junaških osebnosti. Tukaj pa lahko vidimo novo temo, rutino običajne, vsakodnevne ljubezni.«

»Občutek, da imajo v lasti ukradene umetnine, za ljudi postaja hudo breme.«

»Ta vraža je tudi razlog, da je v zadnjih desetletjih več prestrašenih turistov vrnilo ukradene predmete, češ da so jim prinesli nesrečo ali celo povzročili tragedije v njihovih življenjih.«

»To je lep primer tega, kako se je domus starih Rimljanov uporabljal za razstavišče in gledališko prizorišče – lastnik je organiziral prireditve, da je pridobival glasove ali pa vsaj naklonjenost in podporo izbranih gostov.«

»Vse je bilo podrejeno uprizarjanju 'šova', ki je imel v središču lastnika hiše samega.«

»V teku imamo več projektov za zmanjšanje pritiska ljudi na lokacijo, ki lahko predstavlja nevarnost tako za ljudi kot za edinstveno in krhko kulturno dediščino.«

»Vsi ti štirje posamezniki so bili moški, kar ovrže teorijo, da bi bili oče, mati in dva otroka. In poleg tega pravzaprav niso bili biološko povezani drug z drugim.«

»Tudi tukaj smo ugotovili, da je bil vsaj en od posameznikov moški.«

»Naši znanstveni rezultati na podlagi DNK-ja samo ponujajo dodaten vpogled v prejšnje arheološke in antropološke analize ter nas na neki način prisilijo k premisleku, kdo so ti ljudje pravzaprav bili, v kakšnih medsebojnih odnosih so bili in kako so se vedli v teh zadnjih trenutkih svojega življenja.«

»Trenutno pri delu sodelujejo arheologi, restavratorji in arheobotaniki, da bi natančno razumeli, kako je potekal obred zadnjega žrtvovanja rimskim bogovom pred izbruhom.«

»Priložnost, da analiziramo neprecenljive antropološke podatke teh dveh žrtev ... nam bo pomagala zbrati precejšnjo količino podatkov o vsakodnevnem življenju antičnih Pompejcev.«

»To najdišče ponuja res dragocene informacije o zadnjih trenutkih življenj ljudi ob izbruhu leta 79, o odločitvah, ki so jih sprejemali, o tem, kaj vzeti s seboj in kam se zateči.«

»Najverjetneje so bili priča spopadom v amfiteatru in na ta način prišli v stik z ekstremnimi oblikami uprizorjenega nasilja.«

»Po sončnem zahodu so se zbrali ob obedu in v migetavi svetlobi svetilk so se zdele podobe gibljive, zlasti po nekaj čašah kampanjskega vina.«

»Mitološki pari so sprožili pogovor o preteklosti in življenju. Le na videz gre za zgolj romantično temo.«

»Vedno je težko presojati o kakovosti, vendar tukaj se kaže izjemna pozornost za detajl, izraz in senčenje. To je, tako kot tema poslikave, zelo presunljivo.«

»Te podrobnosti še enkrat nazorno pokažejo, kako uborne in nehigienske so bile razmere, v katerih je v tistem obdobju živel najnižji sloj družbe.«

»Videti je kot fotografija. A je to prizor izpred skoraj dva tisoč let.«

»Zdi se, da so nadzor izvajali predvsem prek ponotranjenega sistema suženjstva, ne pa z dejanskimi zaporami in omejitvami.«

»Vse, kar odkrivamo o materialnih okoliščinah in družbeni ureditvi tistega časa, nam odpira novo obzorja za zgodovinske in arheološke študije.«

»Kontrast skromnega obroka, postreženega na razkošnem pogrinjku, ki je v znamenju srebrnega pladnja, ni bistveno drugačen od sodobne pice, nastale 'kot jed revežev v južni Italiji, ki je osvojila svet in jo strežejo celo v restavracijah z zvezdicami.'«

»Nimam predsodkov do tujih menedžerjev na čelu naših kulturnih ustanov, nekatere sem spoznal in dobro so se odrezali.«

»Čudno pa se mi zdi, da so na vrhu desetih najpomembnejših italijanskih kulturnih ustanov, kot so La Scala, gledališče San Carlo v Neaplju, torinska opera, galerija Uffizi, Narodni muzej v Rimu, Pompeji in Pinakoteka v Sieni, tujci.«

»Nenavadno je, da država, kot je Italija, s pomembnimi umetniškimi univerzami, ki so v Rimu, Neaplju, Firencah in Milanu, ne zmore zagotoviti ustreznih menedžerjev. Tujci so v redu, a stvari bi se morali lotiti uravnoteženo.«